Ta vrsta, ki je na rdečem seznamu označena kot najmanj ogrožena, pravzaprav sestoji iz večih različnih vrst žab, ki jih trenutno še ne moremo razlikovati, saj je za njih morda značilna polimorfija (obstoj v različnih oblikah) – tako pri barvi kot tudi pri vzorcu.
Vrsta izvira iz Sarayacuja v Ríu Bobonaza v provinci Pastaza v ekvadorski Amazonski kotlini. R. ventrimaculata sensu lato pa je bil odkrit na večjih področjih Amazonske kotline in Gvajane (jugovzhodni predeli Kolumbije, vzhodni Ekvador, vzhodni Peru, Amazonska Brazilija, skrajni jug Gvajane in vzhodna polovica Francoske Gvajane).
Žabe živijo v vlažnih primarnih in sekundarnih nižinskih deževnih gozdovih, ki nudijo primerna zatočišča za paglavce v čašah bromelij, bambusu in drevesnih luknjah. Najdemo jih na tleh in v vegetaciji do 2 m nad gozdnimi tlemi.
Odvisno od življenjskega prostora zrastejo primerki te vrste do 22 mm, pri čemer so samci nekoliko manjši in bolj suhi od samic. Zgornji in stranski del trupa zaznamuje raznovrstno oblikovan vzorec iz rumenih ali oranžno-rdečih linij in lis. Rjavkaste, zelenkaste ali modrikaste okončine in spodnja stran telesa imajo običajno neenakomeren, črn do temno rjav vzorec lis ter pik.
Žabe iz Francoske Gvineje, znane kot R. ventimaculata, so ena najpogostejših in najbolj znanih terarijskih vrst malih strupenih žab. Po bolj ali manj kratkem obdobju privajanja na razmere v terariju jih lahko opazujemo predvsem v zgodnjih jutranjih urah ali pa pozno popoldne.
Za rejo je najprimernejši terarij razreda I ali IV s posameznimi bromelijami in nahajališči vode. Vrsta se prehranjuje s srebrnimi ribicami, vinskimi mušicami, skakači in najmanjšimi murni.
